Ustnica: Hejla a si ti ta pravi zame?
TheOne: Opa, Ustnica, a si kaj sočna?
Ustnica: Kaj pa vem TheOne. Boš moral poskusit.
TheOne: Ja ni blema. Ti sam reč.
Ustnica: J Jaz sem tu bolj za spoznavat...Kaj vec bomo pa videli...
TheOne: a/s/l?
Ustnica: 22/jasno da ž/Lj ..pa ti
TheOne: 35.Idrija. Daj se malo opiši.
Ustnica: Črnolaska, 170, vitka, zelene oči...ma v redu. Pa ti?
TheOne: A maš fotko?
Ustnica: Ne nimam, sori, naslednijič. Pa ti?
TheOne: Kaj maš na sebi?
Ustnica: Hej, hej...tole je pa mal hitro se ti ne zdi?
TheOne: A se kaj rajcas?
Ustnica: Ja velikokrat. Kako je pa v Idriji? Kaj si po poklicu, kaj delaš?
TheOne: Daj telefonsko.
Ustnica: Zakaj?
TheOne: Te pofukam.

Ustnica: Ej sori stari. V bistvu sem tip. Pa se veliko boljsih chaterjev je tuki. Cao!

Tipcek23: Katera spodnja ali zgornja?
Ustnica: Zaenkrat imam se obe.
Tipcek23: Mene kar obe zanimata
Ustnica: O si mi kar fotko poslal.
Tipcek23: Ti mas fotko?
Ustnica: Sori, ne. Nisem na svojem racunalniku. Uau...a tele misice sam bildas?
Tipcek23: Hm, ja..tezka studentska dela. Kako pa ti izgledas?
Ustnica: 18 letna, nepobarvana bjonda iz Kopra. Odkod si pa ti?
Tipcek23: A res. Jaz sem tudi iz Kopra. Kje pa stanuješ?
Ustnica: Ej sori, moram iti. Ta stari klicejo. Cao!
Tipcek23: Ej, ej..kdaj bos spet online?
Ustnica: Cez kake 3h. Cao!
Tipcek23: Se beremo, bom gor. Cao.

Ustnica: Hejla Misica, a si to ti Tomo?
Misica: Ja, kaj dogaja Ana?
Ustnica: A si spet pod zenskim nikom,a?
Misica: Ja, ampak tokrat sem sam. Mal lovim tipcke, pa eksperimentiram.
Ustnica: Ampak danes so sami cudni gor a ne.
Misica: Ja neki tezaki, ja. Ampak se tud najde kaj.
Ustnica: A bova tako kot zadnjic? Dajva narest sobo, pa jih povabiva.
Misica: Perverznica!
Ustnica: Ja, to mas rad J
Misica: Ok. Naslov sobe – #packarije.
Ustnica: Se dobiva tam – kdor jih manj privlece casti x!

Prva ljubezen

Prva ljubezen...Prva! Ne druga, ne tretja...prva. Nekdo je rekel samo enkrat se ljubi. Nekdo drug pa "sve su prave ljubavi tužne". Pravijo tudi, da prve ne pozabiš nikoli.
Vem, kdaj mi je prvič pokazala zadnjico in žemljico. Bilo je v vrtcu. Medlo se spomnim igric, kot so zdravniki. Vem, kdaj sem prvič hrepenel. Vedel sem do pred kakšnim letom, kako je živela. Vem, kdaj sem prvič stal pod oknom in tulil v polno luno. Velikokrat sem se hotel poročiti. Velikokrat. Prva, ki sem ji obljubil, da se bom poročil z njo pa je bila sodelovka moje mame. Pisana mi je bila na kožo. Imel sem okoli osem let, ona petintrideset. Bila je moj tip ženske in nisem okleval. Pred kakšnim letom, se pravi po po približno petindvajsetih letih me je spomnila na mojo obljubo. Zgrozil sem se in jo prelomil. Obljubo. Prve ne pozabiš nikoli!

Doma. Toplo, pravzaprav poletje. Jutri sem frej.
Tuku lepu, sem zelu kontenta - kaj bi se vec?

Potovati je treba!

Z mojim ljubim je vedno lepse popotovati. Ko se podpirava je lepo - takrat lahko deliva in skupaj plavava med novimi dozivetji in mesti.
Popotovanje je nujno. Potrebno. Ociscujoce. Ne samo ko prides domov, ko si veliko bolj odprt za stvari in ljudi. Ampak tudi med potovanjem samim.
Je izziv. Kljub driskam, oteklim kolenom, visinskim boleznim, pikom ali ravno zaradi njih. Kar premagas te ojaca. Esas cocas, acaso, son el poema!

Popotnika...

Ja, popotujeva, zato ze dolgo nisva napisala nic. In tudi tokrat le stavcic - viva los vijajeros! Ura je osem zjutraj in mi heroji se odpravljamo na stiridnevni mars cez razredcen zrak. Po sledeh starodavnih ljudstev!