Dva dni emotivne burje je za mano! Preživel. Ženska zna kreirati sunke še mnogo bolje, kot burja. Moški pa kjubujemo tem sunkom, kot drevesa pri Ajdovščini. Naša naravna drža je planiška. Nagnjeni smo, kot drevesa pri Ajdovščini. Da tovornjaki s cerado se niso vozili skozi najino stanovanje ta dva dni. Saj ne, da ne bi imela vzroka, življenjeres ne prenese monotonosti. Ne vem pa, zakaj zmeraj pričakuje, da bom to prenašal najmanj, kot Dalajlama ali guru. Ljubi ti ljudje živijo sami veš. Odtod ta zavidljiva umirjenost. Grem stavit, da bi tudi Dalajlamo pošteno krivilo če bi par dni kljuboval tem sunkom. Potemtekem bi moral biti ponosen nase? Ne vesel sem, da je tako, kot je. Da nisem ponosen namreč. Sem pa zadovoljen, da je mimo. Spet je mirno, toplo, prijetno! Na juriš, na juriš, na juriš!!!
Naslednjič bom preveril vzore,ki nam jih ponuja svet parov. Lahko noč ljuba.
1 komentar:
Sunki? Krepka, poguma polna poza? Ja, tudi na tej strani.
Še vedno sta za prepir potrebna dva. Burja in kremeniti stolp lahko pomenita tudi vprašanje brez odgovora. Dva vetrčka se lahko poigravata, dva stolpa lahko drug ob drugem stojita in mirno zreta v brezkončnost. Tudi skzi mene so divjali tovornjaki, veš. Ampak vsakič si obljubim, da bom mirna, da ne bom brskala po zaprašenih kotih in pod preprogo, ker bi te to lahko vznemirilo. Naredilo vihar v tebi. Ampak včasih se tako noro hoče odkritih pogovorov. Takih globokih, skupnih - o bolečinah in težavah, pa o svojih stahovih, ki jih nimaš komu povedati, pa o manjkih, (še)neuresničenih željah. To niso težave, to je iskrenost. In skupna intima. In moč le poslušati in podpreti. V nič te ne silim ljubi, rada bi te le spoznala in podprla.
Objavite komentar